Problemi etike v družabnih omrežjih se dotikajo več področij. Izzivi se začnejo že s samim ustvarjanjem uporabniških računov in profilov. Pri tem ne gre le za ustvarjanje lažnih profilov, v smislu izmišljenih oseb (kar je povsem sprejemljivo pri igričarskih profilih), pač pa tudi za razhajanje med virtualnim profilom, s katerim se predstavljamo in značilnostmi realne osebe.
Virtualna identiteta
Izziv, ki ga pred filozofe in uporabnike družabnih omrežij postavlja uporaba le-teh, je tudi nova definicija termina “prijatelj” in razumevanje koncepta prijateljstva. Pomembno etično vprašanje, ki je povezano z virtualno identiteto, je tudi, kaj storiti s s profilom umrle osebe. Kdo ga podeduje, kdo ga ima pravico ukiniti … Ga je v smislu pietete smiselno ohraniti?
Problem zasebnosti in anonimnosti
Zasebnost in anonimnost sta z uporabo interneta, še posebej pa z uporabo družabnih omrežij vse pogosteje predmet različnih definicij in polemiziranja. Zatakne se že pri definiciji, kjer je potrebno upoštevati tako vidik kontrole nad svojimi podatki, kot tudi vlogo zasebnega v javnem prostoru, ker internet prav gotovo je. Kje postaviti mejo med javnim in zasebnim v virtualnem prostoru? Zasebnost in anonimnost (tudi) v družabnih omrežjih na eni strani omogočata demokratično razpravo o občutljivih zadevah, pridobivanje npr. informacij o reševanju osebnih, zdravstvenih, finančnih in drugih težav na “občutljivih področjih”, kjer se ne želimo javno izpostaviti, na drugi strani pa omogočata kriminalna dejanja (npr. pranje denarja, terorizem, nadlegovanje …).
Kdo dostopa do naših podatkov in zakaj jih uporablja?
Uporabniki na spletu objavljamo ogromno podatkov ne le z ustvarjanjem računov, ampak tudi z izpolnjevanjem profilov, kjer bolj ali manj objavimo, katero šolo smo končali, kakšen je naš zakonski stan … Z všečkanjem povemo, kaj nam je všeč in kaj ni, z objavami izpostavimo, kaj radi jemo, kje dopustujemo, kakšna so naša politična prepričanja … Vse te podatke zbirajo in uporabljajo mnoga podjetja in jih s tako imenovanim “ciljnim marketingom” pri tem izkoriščajo, ne da bi nas prej obvestili o svojih namenih oz. nas prosili za dovoljenje.
Uporaba osebnih podatkov z družabnih omrežij sproža tudi vprašanje t. i. digitalnega totalitarizma in s tem povezanim nadzorom nad državljani.
Komentarji