Svetovni splet (ali World Wide Web) je ena izmed storitev interneta (poleg npr. elektronske pošte, klepetalnic, prenosa datotek in še česa), ki je svetovno omrežje medsebojno povezanih računalnikov. Res pa je, da v pogovornem jeziku velikokrat svetovnemu spletu rečemo kar internet.

Svetovni splet je sestavljen iz velikega števila spletnih strani, ki so medsebojno lahko povezane s tako imenovanimi hiperpovezavami. Za brskanje po svetovnem spletu potrebujemo program, ki mu pravimo brskalnik (npr. Mozilla Firefox, Google Chrome, Microsoft Explorer idr.).

Kaj je to ponudnik internetnih storitev?

Preden lahko začnemo raziskovati splet, moramo skleniti naročniško razmerje s ponudnikom internetnih storitev (Internet Service Provider ali na kratko ISP). To je podjetje, ki nam zagotavlja dostop do interneta in drugih spletnih storitev. V naši državi jih je kar veliko, npr. Telekom Slovenije, T-2, AMIS, Arnes, ponudniki kabelske televizije in še mnogi drugi.

Na voljo so različni načini (oz. mediji) za vzpostavitev povezave. Povežemo se lahko preko bakrenih paric (telefonskih kablov), kabelskih povezav, optičnih povezav, satelitskih povezav, preko brezžičnega omrežja (npr. Wi-Fi, mobilno omrežje). Hitrost dostopa do interneta je v veliki meri odvisna od vrste povezave.

Kako običajno dostopamo do interneta doma?

Naš izbrani ponudnik internetnih storitev nam v paketu ponudi modem, ki je nekakšen komunikacijski vmesnik med našim domačim omrežjem in internetom.

Na modemu imamo običajno več priključkov za priključitev več naprav. Pogosto je na (ali v) njem tudi antena, s pomočjo katere se lahko vzpostavi brezžično omrežje (Wi-Fi) za priključitev naprav, kot so tablični računalniki, mobiteli, prenosniki, pa tudi televizije in druge naprave.

Potrebne so še malenkostne nastavitve, ki pa se razlikujejo od ponudnika do ponudnika. Vsi ponudniki imajo običajno na svojih spletnih straneh navodila za priklop. Nekaj smo jih zbrali tudi mi:

Primer priključitve (povzeto po navodilih podjetja Telekom Slovenije)

Kako običajno dostopamo do interneta drugod?

Če se ne nahajamo doma ali v službi in bi potrebovali dostop do interneta, imamo na voljo več možnosti:

  • uporaba javnega računalnika (spletne kavarne ali cybercafe, knjižnice ipd.)
  • uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja
  • uporaba mobilnega interneta

Pri uporabi teh možnosti se moramo zavedati morebitnih nevarnosti oz. pasti.

Uporaba javnega računalnika

Uporaba javnega računalnika pomeni, da uporabljamo računalnik, ki ni naš, ne vemo, kakšne nastavitve ima, ali je okužen s kakšno škodljivo ali vohunsko programsko opremo. Zato je lahko uporaba takega računalnika za spletne strani, ki od nas zahtevajo kakršnokoli prijavljanje z uporabniškim imenom in geslom (npr. branje elektronske pošte, spletno bančništvo, spletne trgovine, družabna omrežja), za nas nevarna. Lahko se zgodi, da ima računalnik nameščeno vohunsko programsko opremo, ki si zabeleži vsa naša vpisana uporabniška imena in gesla ter jih posreduje naprej.

Nobenih težav pa ni v tem, da računalnik uporabljamo za prebiranje novic, vremenske napovedi, brskanje po spletu ipd.

Uporaba javno dostopnega brezžičnega omrežja (Wi-Fi)

Velikokrat imamo na voljo dostop do javnih brezžičnih omrežij, ki so lahko na voljo zastonj (običajno določeno časovno obdobje) ali pa so plačljiva. Ta možnost dostopa je sicer varnejša od uporabe javnih računalnikov, saj pri tem uporabljamo svoje naprave (računalnike, tablice, mobilne telefone).

Vseeno lahko pri tem pride do zlorabe pri prenosu podatkov v omrežju oz. do prestrezanja omrežnega prometa. To pomeni, da neznanec lahko spremlja ves naš omrežni promet (predstavljajte si, da se ves omrežni promet med vašim računalnikom in internetom hkrati pošilja tudi na računalnik neznanca na drugi strani letališke čakalnice). Posebej pazljivi morate biti pri prijavljanju na nezaščitena brezžična omrežja, ki za prijavo ne zahtevajo uporabniškega imena in gesla. Zavedati se moramo, da lahko brezžično omrežje ustvari (skoraj) vsak s svojim pametnim telefonom.

Zaščita pred prestrezanjem omrežnega prometa je uporaba šifrirane oz. varovane povezave. V tem primeru, tudi če je naš omrežni promet prestrežen, ne bo vidna vsebina komunikacije, ker je šifrirana. Šifrirano oz. varno povezavo spoznamo tako, da v naslovni vrstici brskalnika poiščemo znak zaklenjene ključavnice.

Uporaba mobilnega interneta

Zelo varna uporaba interneta na poti oz. v tujini je uporaba mobilnega interneta (GSM, GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA). Njena slaba stran je, da uporaba ni zastonj. Če v tujini uporabljamo mobilni internet preko gostovanja v tujem mobilnem omrežju (roaming), nam lahko nastanejo precej visoki stroški. Če bomo v tujini veliko uporabljali internet preko mobilnega omrežja, je priporočljivo kupiti predplačniško SIM kartico lokalnega mobilnega operaterja, s katero precej zmanjšamo stroške uporabe.

(Skupno 1.722 obiskov, današnjih obiskov 1)