Kadar rečemo, da surfamo po internetu, imamo v mislih brskanje po svetovnem spletu (www – World Wide Web), ki je le ena izmed možnosti, ki nam jih omogoča internet. Podatek, ki nas zanima iščemo med ogromnim številom med seboj povezanih spletnih strani.
Za brskanje po svetovnem spletu potrebujemo brskalnik, programsko opremo, ki je naložena na našem računalniku (tablici ali mobilnem telefonu), npr. Mozilla Firefox, Chrome, Microsoft Explorer, Opera, Safari … Z brskalnikom dostopamo do spleta – ko smo enkrat tam, pa želene podatke iščemo z iskalniki, kot so npr. Google, Bing, Yahoo, Najdi.si … Poleg iskalnikov si pri iskanju informacij lahko pomagamo tudi s spletnimi imeniki (npr. Matkurja), kjer najdemo povezave na druge strani, običajno povezane z nekim področjem, in so rezultat dela urednikov, ki vnaprej pripravijo seznam osnovnih pojmov.
Mnogi uporabniki spleta si iskanje po spletu olajšajo tudi tako, da informacije iščejo v forumih, ki so specializirani za določena področja oz. teme (npr. http://www.bicikel.com/forum/, http://med.over.net/forum/). Pri tem je smiselno, da preden postavimo novo vprašanje preverimo, če je kdo že odprl podobno temo in je odgovor že zapisan.
Tehnike iskanja
Podatke na spletu iščemo tako, da v iskalnik vpišemo eno ali več besed (iskalni niz), program pa nato poišče spletne strani, kjer se te besede pojavljajo. Na prvi pogled je stvar enostavna, vendar se je gotovo že vsakemu uporabniku svetovnega spleta zgodilo, da je za želene podatke porabil tudi več ur sedenja pred ekranom. Glavni razlog za to je seveda v množici zadetkov, ki nam jih iskalnik ponudi. Pri iskanju na spletu je najpomembnejše, da izberemo prave ključne besede in ne vnašamo kar celih naslovov, npr. seminarskih nalog …
Več: http://www2.arnes.si/~surmluke/webnajdi.htm
Med najpogostejšimi tehnikami naprednega iskanja na spletu so:
- uporaba narekovajev: kar pomeni, da nam bo iskalnik ponudil le tiste zadetke, kjer so besede zapisane natanko tako, kot smo jih zapisali v iskalni niz, npr. “kitajska restavracija”;
- izločitev besed z uporabo znaka minus (-): pri čemer določene besede izključimo iz iskanja, npr. recept lazanja – meso (dobili boste recepte za lazanjo brez mesa);
- iskanje definicij: ob uporabi iskalnega niza definicija: informatika, nam bo iskalnik ponudil definicijo pojma
- uporaba *: v iskalnem nizu nadomesti manjkajočo besedo. Primer: Krištof Kolumb je odkril*, iskalnik bo sam zapolnil prazno mesto.
Zavedati se moramo, da različni iskalniki podpirajo različne napredne tehnike iskanja, zato je smiselno, da se podrobneje poučimo o skrivnostih tistega brskalnika, ki ga uporabljamo. Možnost uporabe naprednejših tehnik iskanja je pogosto odvisna tudi od jezika (npr. deluje, če imamo kot jezik iskalnika nastavljeno angleščino, ne pa slovenščino), v katerem uporabljamo iskalnik.
Več nasvetov in trikov:
- Triki za učinkovito rabo Googla
- Deset nasvetov kako najti vse s spletnim iskalnikom Google
- Video – 9 trikov za napredno iskanje po Google
Vaja:
S pomočjo poljubnega iskalnika skušajte v čim krajšem času najti potrebne informacije:
- Ugotovite, kateri je najvišji vrh Italije in koliko je visok.
- Poiščite recept za potico.
- Poiščite telefonsko številko prijatelja iz osnovne šole.
- Pretvorite 300 kitajskih juanov v evre.
- Ugotovite, kakšna je razlika med radioaktivnostjo in radioaktivnim sevanjem.
- Ugotovite, koliko je trenutno ura v Melbournu.
- Poiščite, kakšna je zastava Ugande.
- V madžarščino prevedite stavek Vse najboljše za rojstni dan.
- Ugotovite, kdo ima pravico do državne štipendije ter vlogo zanjo.
- Ugotovite, v katere države lahko letite z letališča Jožeta Pučnika.
Iskanje informacij v vsakodnevnem življenju – nekaj primerov:
- Učenje s pomočjo spleta
- Urejanje formalnosti
- Odpiralni časi
- Izbira primernega darila
- Načrtovanje izleta
- Pot do izbrane lokacije
- Iskanje recepta za kuhanje
- Podatki za oddajo vloge za službo
- Uporaba izdelka
- Nakup izdelka preko spleta
- Iskanje zaposlitve preko spleta
Iskanje po katalogu knjižnic
Kljub bogastvu svetovnega spleta so knjižnice še zmeraj neprecenljiv vir podatkov in informacij. Slovenske knjižnice so povezane v COBISS/OPAC sistem, ki uporabnikom omogoča dostop do različnih baz podatkov. V njem lahko poiščemo različne vrste gradiv, ugotovimo, v kateri knjižnici si jih lahko izposodimo …
Pri iskanju virov v bazi COBISS si lahko pomagamo:
- z e-priročniki za uporabo Cobissa
- s spletnimi seminarji (potrebna prijava) ali
- z referenčnim servisom Vprašaj knjižničarja.
Shranjevanje in priklic informacij
Uporabniki spleta ob iskanju podatkov pogosto naletimo na strani, ki bi jih želeli še večkrat obiskati. Shranjujemo jih v obliki zaznamkov (bookmarks).
Za njihovo shranjevanje imamo več možnosti:
- lahko jih shranimo med priljubljene v brskalniku, ki ga uporabljamo,
- uporabimo različne aplikacije, s pomočjo katerih svoje zaznamke shranimo in delimo z drugimi.
Med 15 najbolj priljubljenimi aplikacijami, s pomočjo katerih shranjujemo in delimo svoje zaznamke, sta v Sloveniji predvsem Delicious in Scoop.it, v podobne namene pa lahko uporabljamo tudi družabna omrežja, npr. Twitter.
Kadar se lotevamo raziskovalnega dela, pisanja člankov, seminarskih nalog, diplome …, je smiselno uporabiti aplikacije, ki nam omogočajo tudi citiranje in navajanje virov ter hitro ustvarjanje bibliografije, kot so npr. Mendeley, Zotero in drugi.
Kritični pristop
Svetovni splet je na razpolago vsem, ki imamo dostop do interneta – tako tistim, ki iščejo, kot tistim, ki objavljajo podatke. Kar je njegovo bogastvo, je lahko hkrati tudi past; ni nujno, da so vsi najdeni podatki tudi točni, strokovno pravilni … Zato moramo vsako vsebino kritično vrednotiti.
Ne le da se moramo vprašati, ali je podatek za nas uporaben s stališča vsebine in oblike, pozorni moramo biti tudi na:
- avtorstvo (kdo in zakaj je ustvaril prispevek, ali prepoznamo avtorja …)
- objektivnost (so predstavljena dejstva ali mnenja, je prispevek pristranski ali zajema več perspektiv …)
- avtentičnost (ali so uporabljeni drugi viri, so le-ti pravilno navedeni, so ta podatek preverili tudi drugi, izvira podatek od priznane institucije)
- zanesljivost (kakšen je namen, motiv avtorja, kdo je financer …)
- časovno perspektivo (kako stari so podatki, je spletna stran redno posodobljena, je naveden datum nastanka prispevka …)
Potrudimo se najti več različnih podatkov in perspektiv o temi, ki nas zanima, in se ne zanesimo kar na prvi zadetek, ki nam ga ponudi iskalnik.
Komentarji